Kriteriji ocenjevanja
1. Minimalni standardi znanja pri tujih jezikih so določeni v skladu z učnim načrtom za angleščino in potrjeni na nivoju državnih strokovnih aktivov.
2. Merila ocenjevanja znanja
Strokovni aktiv tujih jezikov je potrdil naslednja merila ocenjevanja znanja:
a) Pri pisnem ocenjevanju odgovore ovrednotimo s točkami, ocenjujemo glede na odstotek doseženih točk.
50 - 65% zadostno
66 - 79% dobro
80 - 89% prav dobro
90 - 100% odlično
Pri krajših sestavkih se ocenjujejo naslednji elementi: slovnica, besedišče, vsebina, lahko tudi organizacija / vezljivost.
Esej, članek, poročilo, e-mail in formalno pismo se v 3. in 4. letniku pri angleščini ocenjuje po maturitetnih kriterijih. (Kriteriji)
b) Pri ustnem ocenjevanju angleščine vrednotimo: poznavanje teme, slovnico, besedišče, izgovorjavo in gladkost govora, pri predstavitvi pa še stil predstavitve.
Kriteriji za ocenjevanje govora, predstavitve. (Kriteriji)
Če je eno ocenjevalno obdobje negativno, popravlja dijak na popravnem izpitu celotno snov letnika. Na popravnem izpitu sta pisni in ustni del enakovredna (50% + 50%). Pri popravnem in predmetnem izpitu je vključena snov celega leta. Pri dopolnilnem izpitu pa je zajeta snov obdobja v katerem dijak ni pridobil ene ali več ocen. Pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut. Ustni izpit se izvaja po Pravilniku o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Edini pripomoček, ki ga dijak lahko na teh izpitih uporablja, pa je kemični svinčnik ali nalivno pero.
3. Oblike ocenjevanja znanja
Pri pouku angleščine preverjamo in ocenjujemo znanje (poznavanje slovničnih struktur, besedišča in besedotvorja ter obravnavanih tem) in sposobnosti oz. zmožnosti (pisno, bralno, govorno in slušno). Znanje se utrjuje in preverja sproti med šolskimi urami in eno šolsko uro kot priprava na pisni preizkus.
Pisno ocenjevanje je napovedano, ustno ocenjevanje se prav tako izvaja napovedano skozi vse šolsko leto.
Ostale oblike ocenjevanja in pridobivanja ocen so: različne oblike predstavitev, domače naloge, bralna in jezikovna mapa, projekti, udeležba na državnem tekmovanju ter na šolskih in drugih prireditvah. Domače naloge so pomemben del učnega procesa. Neopravljanje le-teh si učitelj beleži, dijak pa izgubi možnost do napovedanega ustnega spraševanja. Znanje, pridobljeno z opravljanjem domače naloge, se vsaj občasno preveri za oceno. Dijaki, ki se uvrstijo na državno ali mednarodno tekmovanje iz znanja tujega jezika, dobijo oceno pet, za eno od prvih desetih mest pa tudi nagrado.
Pogoji za pozitivno oceno ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja:
Dijak je ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja pozitiven, v kolikor je šolska naloga pozitivna ter tudi prevladujejo pozitivne ocene.
Pogoji za pozitivno oceno ob koncu pouka:
Dijak je ob koncu prvega pouka pozitiven, v kolikor je šolska naloga pozitivna ter tudi prevladujejo pozitivne ocene.
Zaključna ocena je sestavljena iz vseh ocen, ki jih dijak pridobi v šolskem letu. Odraža celostno znanje glede na zastavljene cilje predmeta, dijakov napredek in odnos do predmeta, ki se kaže tudi v sodelovanju pri učnem procesu. Učitelj upošteva tudi udeležbo na šolskem oz. regijskem ali državnem tekmovanju, redno pisanje domačih nalog ter udeležbo na tekmovanju za bralno značko.
Zaključne ocene ne pridobimo z izračunavanjem aritmetične sredine.
4. Načrt ocenjevanja znanja
Število pisnih ocenjevanj je najmanj eno v vsakem polletju, število ustnih pa najmanj eno v celem šolskem letu po vnaprej določenem razporedu v posameznem oddelku. V vsakem ocenjevalnem obdobju morajo dijaki pisati eno šolsko nalogo, poleg tega pa pišejo tudi eno ali več kontrolnih nalog, tj. krajšo pisno nalogo, če učitelj presodi, da s tem dijake motivira za sprotno delo. Dijaki 4. letnika morajo pri obravnavi literature na višjem nivoju pridobiti najmanj eno pisno oceno v vsakem ocenjevalnem obdobju, na osnovnem nivoju pa v sklopu ocenjevanja ustno ali pisno. Dijaki, ki so v dvomu glede izbire nivoja, imajo čas za premislek do konca septembra, potem morajo ostati na izbrani ravni in opravljati obveznosti svoje skupine.
S šolsko nalogo preverjamo in ocenjujemo snov, ki so jo dijaki pridobili v ocenjevalnem obdobju. Dijaki morajo biti vnaprej seznanjeni s snovjo, ki bo preverjena v kontrolni in šolski nalogi. Pisno ocenjevanje se bo izvedlo pri vsakem učitelju najmanj enkrat v vsakem ocenjevalnem obdobju po obravnavani, utrjeni in preverjeni učni snovi v skladu z LDN, letnimi pripravami ter načrtom ocenjevanja znanja posameznega učitelja. S kontrolnimi nalogami preverjamo in ocenjujemo delna znanja ali sposobnosti, na primer obdelano slovnično poglavje, na novo pridobljeno besedišče ipd. Če dijak šolske naloge ne piše, učitelj določi datum ponovnega pisanja.
Če je dijak ob koncu ocenjevalnega obdobja negativen, dobi pred zaključkom obdobja oz.šolskega leta možnost popravljanja. Če je dijak po zaključku 1., oziroma 2. ocenjevalnega obdobja negativen, se ravnamo po pravilniku za ocenjevanje v gimnazijah.
V skladu s šolskimi pravili ocenjevanja znanja je dijak, ki je bil na napovedan dan odsoten, ocenjen naslednjo uro, ko je prisoten pri pouku oziroma kadarkoli nenapovedano, razen v izjemnih primerih, ki jih določi predmetni učitelj.
Izguba pravice do napovedanega ustnega spraševanja
Dijaku se odvzame pravica do napovedanega ustnega spraševanja za celo šolsko leto, če ne opravlja domačih nalog, če k uram ne prinaša učbenika, delovnega zvezka, zvezka in dodatnega gradiva, ki ga je dobil od učitelja, ali če prihaja k uram nepripravljen. Z ukinitvijo se seznani dijaka in razrednika. Če dijak opravičeno ne more odgovarjati na dogovorjeni dan, je dolžan učitelja predhodno obvestiti. Učitelj načrtuje napovedano spraševanje in dijaku na začetku ocenjevalnega obdobja napove datum ustnega spraševanja.
Pogoji za obvezno ponavljanje pisnega izdelka:
V skladu s šolskimi pravili ocenjevanja znanja se pisanje izdelkov enkrat ponovi, če je pri posameznem pisnem ocenjevanju polovica ali več pisnih izdelkov negativno ocenjenih, vpišeta pa se obe oceni. Učitelj pa se lahko odloči, da ponovi pisno ocenjevanje znanja tudi pri manjšem številu negativnih ocen. Obvezno pisno ocenjevanje znanja ponovijo dijaki, ki so negativno ocenjeni. Vpišeta se obe oceni. Dijaki, ki so pri pisnem izdelku pridobili pozitivno oceno, a z njo niso zadovoljni, lahko s ponovnim pisanjem oceno izboljšujejo. Svoje soglasje za ponovno pisanje dijak zapiše na pisni izdelek. Vpišeta se mu obe oceni.
5. Popravni izpit: Če je eno ocenjevalno obdobje negativno, popravlja dijak na popravnem izpitu celotno snov letnika. Na popravnem izpitu sta pisni in ustni del enakovredna (50% + 50%). Vsi izpiti (popravni, predmetni, dopolnilni) so pisni in ustni, snov celega leta je zajeta v vseh izpitih. Pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut. Ustni izpit se izvaja po Pravilniku o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Edini pripomoček, ki ga dijak lahko na teh izpitih uporablja, je kemični svinčnik ali nalivno pero.